Zoper politični realizem (Janez Evangelist Krek, 1908)

Iz članka:

Narodni politiški program

Janez Evangelist Krek, 1908

Politiški programi se morajo postaviti na konkretna tla; sicer se ne morejo vzdržati, in stranke, ki se jih poprimejo, propadejo ž njimi vred. To načelo se da lepo zvezati z idealnimi cilji, brez katerih tudi ne more biti trajno nobene politiške stranke, in zato tudi ne nobenega programa. Takozvane realistiške stranke imajo ravno zato toliko nasprotstev, ker ne priznavajo nobenih stalnih idealnih ciljev. Zanimivo je opazovati na Češkem, nekaj tudi že na Hrvaškem, kako se politiški realizem smatra kot narodna nevarnost, proti kateri se je treba z vso odločnostjo bojevati. Nebrojnokrat čujemo, kako realisti raznarodujejo, kako jemljejo narodnemu gibanju ves polet, kako izkvarjajo v tem zmislu zlasti mladino.

Vredno je, da za ta pojav poiščemo globljih vzrokov. Realist se drži načela, da mora biti politiški program konkreten, zvezan z življenjem, stoječ na dejanskih razmerah. Zato kritikuje neizprosno in brez usmiljenja razne politiške stranke in jim v živih barvah kaže njihovo abstraktno ideologijo, šiba hipnozo, v kateri se vdajajo blestečim puhlicam brez jedra, analizuje logiko v programih in praksi; in vsled tega je seveda kritika huda — mrzel curek na vroča srca, prozaiška resnost v poezije polnem čuvstvenem politiškem življenju. Realist, kakor se je danes tipiško razvil na areni javnega življenja, pa preko kritike ne pride najprej. Vse pojave v javnosti izkuša razumeti iz danih psihiških dispozicij in logiških premis; vse razlaga, tolmači in celo opravičuje; prognoze za bodočnost pa nima, in če jo ima, je žalostna. Že iz tega se lehko razvidi, da realistiška politika ni zavoljo tega škodljiva, ker se giblje na realnih tleh, marveč edino zato, ker v sedanji obliki ni nič drugega nego evolucionizem v politiki. Evolucijsko načelo, ki ne priznava nobene stalne resnice, razen v matematiki, nobene stalne etike, nobenega stalnega prava, je seveda nesposobno, da bi svoje kritiško delovanje gledalo v luči stalnega ideala.